Moja najljubša trgovina in moje nogavice

Kar nekaj let sem bila zaposlena pri podjetju, ki je prodajalo nogavice. Moji začetki so bili brez znanja, a je bil direktor zelo dober človek in mi dal možnost, da se izkažem in sem se. Trgovino sem vzela kot da je moja in tako sem rasla z prodajo in z spoštovanjem pri direktorju. 

Tako po tiho so se mi prikradle v omare kvaliteten nogavice in niti na misel mi ni prišlo, da bi kadarkoli kupila nogavice kje druge. Začela sem na njih gledati čisto drugače. Tako sem spremenila tudi svoj stil oblačenja, ker sem pogosto oblekla moderne hlačne nogavice, ki so me v trgovini pritegnile. Rada sem imela svojo službo, vse dokler se ni zamenjal šef in je postalo vse skupaj nevzdržno. Še danes ne morem razumeti, kako lahko šef spreminja pogoje in ne upošteva zaposlenih, če je trgovina uspešna. Tekli so meseci in vedno več nezadovoljstva je bilo med zaposlenimi, tudi sama sem čutila, da bi lahko to bil moj konec. 

Po vseh teh letih pa se ugotovila, da vseeno, ne bom mogla nogavice kupovati drugje, če tudi bom zapustila to podjetje, ker vem, kakšne kakovosti so in kako prijetno jih je nositi. In prišel je dan moje odločitve, ko nisem zmogla več poslušati novega šefa, ki je bil brez izkušenj in je odreagiral čisto napačno. Zaključila sem svojo uspešno pot, nogavice še vedno kupujem pri njih, še vedno sem dobra zvesta stranka, ki vedno naredi lep račun. 

Vesela sem za to izkušnjo in za direktorja, vedno mu bom hvaležna, ker mi je dal priložnost brez izkušenj. Ne bom pa razumela ljudi, ki jim je dodeljena funkcija za katero niso sposobni. Še danes imam njihove nogavice, pa je minilo že kar nekaj let, pa so še vedno uporabne. Rada kupujem pri njih, poznam njihov način prodaje, akcije, ugodnosti, predvsem pa me prepriča kvaliteta, ki jo te nogavice imajo.

Moja koža je postala suha, rešitev je bilo karitejevo maslo

Že nekaj časa sem opazovala mojo kožo in ugotovila, da je postala suha. Nikoli nisem imela suhe kože, tako da mi je to bilo zelo čudno, zato tudi krem nisem imela takšnih, ki bi bile za suho kožo, tako kot je recimo karitejevo maslo, ki resnično pomaga pri suhi koži.

Videla sem, da bom morala nekaj narediti, ker se nisem počutila dobro, saj je koža bila vedno bolj suha. Če bi bila koža suha samo na obrazu, bi si že kupila eno dobro, kvalitetno kremo, tako pa sem imela suhi kožo po celem obrazu in telesu. Vedela sem, da karitejevo maslo pomaga, nisem pa vedela, katerega naj kupim. Tako sem skušala najti najboljšega preko neta in na koncu sem se odločila, da kupim preko lekarne. Toliko ko je bilo ponudbe na trgu, res nisem več vedela, katero naj kupim, občutek sem imela, da že vsak lahko prodaja kreme in ni pomembno ali so dobre ali ne. 

Tako sem najbolj zaupala lekarni in karitejevo maslo kupila preko lekarne kar po spletu. Ko so minili 3 dni, sem ga dobila po pošti in ga takoj preizkusila na roki. To karitejevo maslo, lahko rečem, da je zelo mazljivo in tudi hranljivo, nima nekega tipičnega vonja. Z njim sem se tako mazala en teden in moja koža se je resnično popravila, prav nič več ni bila suha na dotik in tudi na videz. 

Prav vesela sem bila, da se je moja koža popravila, karitejevo maslo je res super in ni niti drago. Če bi šla v drogerijo med dražje izdelke bi lahko za takšne kreme proti suhi koži zapravila veliko več. Sedaj vem, kaj bom v prihodnosti kupovala, če bom potrebovala kremo ali maslo za suho kožo, to bo le karitejevo maslo, ker je dobro, kakovostno in predvsem ugodno.

Obožujem eterična olja v mojem domu

Ste že kdaj vstopili v prostor, kjer je bilo vohati eterična olja? Sama jih imam že kar nekaj časa v svojem domu, nikoli ne uporabljam samo eno eterično olje, vedno imam več vonjev, vsi vemo, da so določeni vonji namenjeni za določene stvari, tako če imate radi eterična olja, potem sigurno poznate katera se kdaj uporabljajo.

Pa si poglejmo, katera eterična olja so namenjana za željeni učinek:

  • Če nas daje napihnjenost, nam pride prav poprova meta, koper.
  • Če želimo zmanjšati apatit je za to grenivka.
  • Poznamo eterična olja, ki delujejo proti virusno in to so limona, ingver, pomaranča, čajevec.
  • Glede koncentracije je rožmarin.
  • Z redno masažo nagubane kože lahko eterična olja delajo čudeže in to je olje korenja, pomaranče.
  • Zdravo je tudi redna masaža lasišča in pri tem lahko uporabite eterična olja sivke, nerolino eterično olje in palmarozino.

Najbolj pomembno pa je, da ne uporabljate masažnega olja, če vam sam vonj ne odgovarja, kajti vonj vam mora dišati, če vam je neprijeten potem tista eterična olja ne uporabljajte. Sama obožujem pomarančno eterično olje, trenutno pa sem opazila, da imam kar nekaj gub in bom probala z oljem korenja, pa da vidim, kako mi bo odgovarjalo to olje.

Ko že mislim, da poznam vsa eterična olja se vedno najde še kakšno novo, tako redno prebiram vse kar najdem o teh oljih, kajti vem, da imajo zdravilne učinke in zakaj teh olj ne bi imela doma. Včasih si z njimi pomagam pri težavah, včasih pa kupim eterična olja samo za boljše počutje, ker ima moj dom prijeten vonj. Vsak ima svoje želje, nekateri ga redno uporabljajo pri masaži partnerja, dodajo kakšno kapljico eteričnega olja k klasičnemu olju za masažo in že lahko postane čisto novo olje za masiranje. Tako imate lahko eterična olja za več različnih stvari, masiranje, počutje, reševanje težav…….

Ko pridejo na vrsto zimski škornji in obleke

Sama imam rada poletje, še rajši pa imam zimo ravno zaradi stila, obožujem obleke, ki jih lahko kombiniram z različnimi stili obutve, včasih so to elegantni nizki čevlji, moj najljubši stil pa so zimski škornji v tem stilu se res dobro počutim.

Tako, ko pride jesen že gledam, kaj bom nosila, večkrat sem si že rekla, da imam dosti oblek doma, ravno tako mi niso potrebni novi zimski škornji, a kako naj bom čez celo zimo brez novih škornjev. Saj moji zimski škornji v omari so čisto lepi in tudi kvalitetni, ker vedno kupim usnje, vendar pa vsako zimo na police pride novi stil, ki me očara, ne morem, da si ne kupim novih. Moj mož pravi, da sem odsedena z zimskimi škornji sama pa nisem tega menja, le rad imam ta stil.

Tokrat sem se odločila, da malo zamenjam barve oblek, ki jih po navadi nosim, vendar naveličala sem se istih barvnih odtenkov in komaj sem čakala, da si grem kupit nove obleke in tako so prišli na vrsto tudi zimski škornji, seveda sem mogla kupiti nove, ker sem bila prepričana, da nove obleke, novih barv, zahtevajo nove škornje. Kako lepo mi je bilo, ko sem izbirala vse to, kot da sem naredila korak naprej, saj so barve bile čisto drugačne, kot pa sem jih kupovala drugače. Občutek, da grem naprej, me je spremljal vse bolj in bolj, počutila sem se bolj samozavestno in lepo. Novi človek, saj so bile nove obleke in novi zimski škornji, čisto v drugačnih barvah kot pa sem jih imela po navadi.

To zimo sem uživala, kot še nikoli, nove barve, novi modeli oblek, novi zimski škornji, ki prvo leto niso bili črni, moj stil mi je vlival samozavest in čez celo zimo sem se v svoji koži počutila izvrstno, saj obožujem obleke in škornje. 

Moja osebna rast se je začela na faksu

Vsak človek ima svojo pot, jaz sem jo živela zelo počasi, prej sem živela poti drugih ljudi, danes pa je moja osebna rast razvita v tolikšni meri, da lahko rečem, da živim svoje življenje. Ko sem bila mlajša nikoli nisem upala povedati svojega mnenja, rasla sem tako, da moje mnenje ne pomeni nič, da sem otrok in da otroci morajo biti tiho. Tako sem bila tiha, poslušna vse do faksa, tam pa se je začela moja osebna rast, lahko bi rekla, da sem prerezala to popkovino, ki bi jo morala že veliko prej.

Zame je bilo očitno potrebno, da sem se preselila, dokler sem živela doma, se nisem znala postaviti zase ali pa mi niti ni bilo dovoljeno. Potem, ko pa sem zaživela sama, daleč stran od doma, pa sem čutila, kako se moja osebna rast prebuja, koliko vprašanj se je pojavljalo v moji glavi dan za dnem, kako zmedeno sem se počutila, ker še kar nisem vedela, ali mi je to dovoljeno, ali sem čudna, ali delam kaj narobe. 

Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem se začela poslušati in ko sem se začela poslušati, sem začela biti srečna, to so bili srečni trenutki, tako močni in to je bila osebna rast, za katero še videla nisem, ker nisem poznala, kako se počuti človek, ko dela stvari zase, to kar ga veseli, da ne dela vse za druge, da sebe postavi na prvo mesto, da se ima rad in da nima rad samo vseh drugih in nase pozablja. 

Spominjam se, da sem jokala in jokala, prišlo je za mano, osebna rast ki je rasla v meni je bila tako močna, da sem v enem letu naredila spremembo za 20 let nazaj. In to je bilo leto moje preobrazbe. Čutila sem, da nočem več nazaj, da hočem še samo naprej, požirala sem znanje, ideje, predloge, moja osebna rast se je razvijala z hitrostjo, želela sem več in več.

Naj bodo kopalniški bloki veliki, da lahko ločite žensko in moško stran

Vsak se je sigurno že jezil, če so vaši kopalniški bloki majhni, ker ni imel prostora, da odloči svojo ščetko ali pa pasto za zobe, ker je bilo na polici vse polno. Tudi pri nas doma smo imeli takšen problem, bili smo štirje in takrat se še niso delali takšni kopalniški bloki, kot se delajo danes. Mi smo že tako imeli majhno kopalnico in tako je bil tudi umivalnik majhen. Da bi si lahko dva istočasno umivala zobe je bilo praktično neizvedljivo, ker je zraven umivalnika bila že kopalniška kad. 

Tako sva se z bratom večkrat kregala in ja tudi butanje po vratih je bila stalnica. Pri svoji hiši pa sem že prej vedela, da kopalniški bloki morajo biti veliki, še prej predenj sem sploh pomislila, kakšne barve in oblike naj bo. Tako sem želela, da je naša kopalnica velika v katero se lahko montirajo veliki kopalniški bloki, z veliko predalov. Imela sem točno vse naštudirano. Želela sem si, da ima vsak od družinskih članov naj manj 3 velike predale in da se ti predali ne mešajo med seboj. 

To da imajo kopalniški bloki polno majhnih predalčkov je največja napaka, ker ti predali so non stop polni v njih pa sama šara in nič uporabnega, po navadi sploh ne vemo, kaj imamo v njih. Pa še ene stvari sem se zavedala, da mora vsak imel tudi svojo poličko, kamor bo odlagal svojo kozmetiko. 

Kopalnica naj bi bila prostor za sprostitev in nikakor ne za živčne trenutke in kaj v kopalnici te lahko naredi še kako živčnega, seveda majhni kopalniški bloki, ko ti vsa kozmetika pada na tla ali pa v umivalnik. Mi danes imamo velik umivalnik, celotni kopalniški blok pa sega po celi eni steni kopalnice in to je to. Nikar naj ne bodo vaši kopalniški bloki majhni, ker vam bo žal.

Polaganje parketa, domači ali plačani delavci

Večkrat, ko smo kaj delali, smo skušali priti skozi ceneje tako, da smo imeli domače delavce, potem pa smo na koncu ugotovili, da je bilo toliko majhnih stroškov, da bi bilo boljše vzeti plačane delavce. Tako smo imeli v načrtu polaganje parketa in sama sem že imela preko glave, da delavce neprestano sprašujem, če kaj pomagam, da jim kuham 5 obrokov na dan, da jim strežem pijačo, enostavno se mi to ni ljubilo več. Želela sem si, da bi polaganje parketa delali plačani delavci, ki jih ne bi rabila streči, ampak bi jih na koncu dela le plačala.

Moji starši kot vedno so komplicirali, da imam preveč denarja, da sem preveč lena, ker ne morem kuhati in pomagati. Jaz pa sem gledala z drugega zornega kota, ko sme seštela vse obroke in pijačo, ki so jo spili precej, sem imela kar veliko stroškov, pa še svoj dopust sem koristila, ker sem morala biti doma. Tako sem si res želela polaganje parketa narediti tako, da delavce plačam. Seveda sem se skregala z starši a sem vseeno naredila po svoje in ni mi niti malo žal, kajti polaganje parketa je delal en prijazen gospod, čisto ne konflikten in lahko sem hodila v službo, ker se je prilagodil meni. 

Tako sem ga na koncu res plačala, a povem vam, da me polaganje parketa ni prišlo nič dražje, kot tista hrana in pijača, ki se jo zapravila za prejšnje delavce. Sedaj to vem in nihče več me ne prepriča, da imam domače delavce, prvo zato ker sem ženska in ne bom več počela težkih del, drugič pa zaradi drage hrane in pijače.

Mene je polaganje parketa kar se tiče dela prišlo malo, kar pa pravijo moji starši pa gre v eno uho noter in v drugo ven, glavno je, da imam jaz še svoje ne koriščene dneve dopusta, ki jih ne bi imela, če bi polaganje parketa delala z domačimi delavci.

Frizerka z srcem in karpalni kanal

Kako te včasih življenje preseneti, ko enostavno ne pričakuješ in ti prekriža še tako velike načrte. Meni je prekrižal načrte karpalni kanal, ko sem si najmanj pričakovala. Namreč bila sem frizerka z srcem in dušo. Zaposlena sem bila v manjšem frizerskem salonu, ki je bil kar znan in stranke so bile zelo zadovoljne. Že od nekdaj sem si želela svoj frizerski salon, vendar nisem imela finančne podpore.

Ko sem že nekaj let delala za ta frizerski salon, pa se je pokazala priložnost, da to željo uresničim in odprla sem svoj lastni frizerski salon. Kmalu zatem pa so se začele težave z levo roko, mravljinci, zbadanje, bolečine in na koncu izvid karpalni kanal, za katerega bo potrebni operacijski poseg.

Takrat sem se spraševala, kako bom naprej, zakaj se je to zgodilo ravno meni, sedaj ko sem zaživela svoje sanje. Ker enostavno nisem želela prenehati z delom, sem zaposlila eno osebo več, da sem sama delala le štiri ure. Vzela sem si čas za svoje zveste stranke, ki so k meni prihajale še od prejšnjega salona in kako bi jih pustila na cedilu, vendar h krati sem se zavedala, da karpalni kanal mačja šala in marsikdaj me je bolečina v roki zbudila tudi ponoči.

Po priporočilu zdravnika sem začela nositi opornico, dokler se nisem dogovorila za operativni poseg. Priznam, da sem na veliko odnašala z tem, ker sem še kar upala, da bo bolečina prenehala in da bo dovolj le opornica. Pa žal ni bilo tako, karpalni kanal je ostal in potrebna je bila operacija. Takrat sem morala opustiti moje delo in ga prepustiti mojim zaposlenim. Ker sem imela resnično dober kader, me tega ni bilo strah, le žalostna sem bila, da ne morem delati z njimi in opravljati svojega lastnega salona. Potrebno je bilo rešiti karpalni kanal, to sem vedela, če sem hotela še naprej biti frizerka.…

Pri zrelejših letih je električno kolo še kako priporočljivo

Ne, ne boste leni, če si boste pri starejših letih privoščili električno kolo, le poskrbeli boste za svoje zdravje in jaz vam lahko samo čestitam za ta korak. Poznam starejšega moškega, ki je vedno skrbel za svoje telo, potem pa se je preselil živet na en hrib in kar naenkrat ni več skrbel za sovje telo, ker so leta naredila svoje. Imel je rad kolesarjenje in v dolini, kjer je prej živel je to bilo enostavno, sedaj pa, ko živi na bregu, mu to predstavlja velik napor. Lahko se je spustiti v dolino, a kaj ko je moral priti domov, tega klanca z kolesom ni zmogel.

Po nekem določenem času, pa jaz tega gospoda vidim, kako kolesari po našem kraju. Ker sva se poznala, se je ustavil in poklepetal z menoj, jaz pa sem bila presenečena, da spet kolesari, potem pa mi je povedal, da je to električno kolo, ker ni mogel pozabiti kolesarjenja in tako se je odločil, da si kupi električno kolo, katero mu pomaga pri klančinah. Bila sem tako presenečena, da sem mu kar čestitala, ker mi je bilo še kako všeč, da je gospod vzel stvari v svoje roke in rešil kar ga je težilo in tako spet skrbi za svoje telo.

Prav lepo ga je videti, kako po ravnem kolesari z užitkom in kasneje kako se pelje prosti domu v klanec čisto preprosto in enostavno, ker mu električno kolo pomaga, da pride do svojega doma.

Tako se dela ljudje, rešitve je potrebno iskati, ne pa obupati, ta gospod mi je dal misliti, da nikoli ni toliko preprek, da jih ne bi mogli prestopiti in rešiti. Njemu je električno kolo ponovno omogočilo uživanje v kolesarjenju, ko je že mislil, da nikoli več ne bo kolesaril in se s tem že skoraj sprijaznil, ker pa je bil vedno človek besede, je rešitev, kot je električno kolo zanj, bila čisto pričakovana.

Športni duh in priprave športnikov

Sama skrbno gledam, kje po Sloveniji se bodo odvijali kašni športni dogodki, ker se mi zdi ,da lahko toliko dajo meni in mojim otrokom, to je ta adrenalin, če si otroci lahko ogledajo priprave športnikov, vidijo koliko je potrebno truda, da postaneš vrhunski športnik, kako trenirajo, kakšno življenje živijo.

Tako večkrat vikende preživimo na tekmah, še raje pa si ogledamo priprave športnikov, ker je manj gneče in si lahko od bližje ogledamo vse skupaj. Tokrat smo si ogledali priprave športnikov na Pokljuki, kjer bo potekalo tekmovanje biatlona. 

Odpravili smo se že zgodaj zjutraj, sicer je bilo kar veliko megle in sva se z možem bala, da bomo imeli slabo vreme, vendar se je na koncu izkazalo, da smo naredili prav, ker je celo posijalo sonce. Vreme nas redkokdaj ustavi, saj bi tako pogosto ostajali doma, jaz pravim, da je to izgovor, če začneš zjutraj pred odhodom panično gledati v nebo. Enostavno greš, če  veš da ni ravno napovedano močno neurje.

Ko smo se že bližali Pokljuki smo začutili ta športni adrenalin, mene osebno to takoj zadane in potem začne uživati na polno, od daleč smo že videli priprave športnikov in komaj smo čakali, da pridemo bližje in si to vse ogledamo. Pri teh dogodkih je tako lepo, ker imaš možnost poklepetati tudi z kakšnim športnikom in ni lepšega veselja v očeh otroka, ko da kakšen športnik ogovori.

Sama se po navadi prepustim toku, priprave športnikov je dogodek, kjer si vzameš čas, opazuješ športnike, opazuješ naravo, stezo, poti, igrišče na katerih tekmujejo in se sedaj pripravljajo, da bodo na dan tekme čim boljši. Ta športni duh pa je najlepši, ki te drži še naslednji dan in ti daje motivacijo, da bi tudi ti nekaj naredil. Moji otroci priprave športnikov zelo radi gledajo, kajti dobijo tisto motivacijo, tista lenoba in tečnost doma je pozabljena, so polni veselja in sreče.

 …