Moja osebna rast se je začela na faksu

Vsak človek ima svojo pot, jaz sem jo živela zelo počasi, prej sem živela poti drugih ljudi, danes pa je moja osebna rast razvita v tolikšni meri, da lahko rečem, da živim svoje življenje. Ko sem bila mlajša nikoli nisem upala povedati svojega mnenja, rasla sem tako, da moje mnenje ne pomeni nič, da sem otrok in da otroci morajo biti tiho. Tako sem bila tiha, poslušna vse do faksa, tam pa se je začela moja osebna rast, lahko bi rekla, da sem prerezala to popkovino, ki bi jo morala že veliko prej.

Zame je bilo očitno potrebno, da sem se preselila, dokler sem živela doma, se nisem znala postaviti zase ali pa mi niti ni bilo dovoljeno. Potem, ko pa sem zaživela sama, daleč stran od doma, pa sem čutila, kako se moja osebna rast prebuja, koliko vprašanj se je pojavljalo v moji glavi dan za dnem, kako zmedeno sem se počutila, ker še kar nisem vedela, ali mi je to dovoljeno, ali sem čudna, ali delam kaj narobe. 

Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem se začela poslušati in ko sem se začela poslušati, sem začela biti srečna, to so bili srečni trenutki, tako močni in to je bila osebna rast, za katero še videla nisem, ker nisem poznala, kako se počuti človek, ko dela stvari zase, to kar ga veseli, da ne dela vse za druge, da sebe postavi na prvo mesto, da se ima rad in da nima rad samo vseh drugih in nase pozablja. 

Spominjam se, da sem jokala in jokala, prišlo je za mano, osebna rast ki je rasla v meni je bila tako močna, da sem v enem letu naredila spremembo za 20 let nazaj. In to je bilo leto moje preobrazbe. Čutila sem, da nočem več nazaj, da hočem še samo naprej, požirala sem znanje, ideje, predloge, moja osebna rast se je razvijala z hitrostjo, želela sem več in več.

Naj bodo kopalniški bloki veliki, da lahko ločite žensko in moško stran

Vsak se je sigurno že jezil, če so vaši kopalniški bloki majhni, ker ni imel prostora, da odloči svojo ščetko ali pa pasto za zobe, ker je bilo na polici vse polno. Tudi pri nas doma smo imeli takšen problem, bili smo štirje in takrat se še niso delali takšni kopalniški bloki, kot se delajo danes. Mi smo že tako imeli majhno kopalnico in tako je bil tudi umivalnik majhen. Da bi si lahko dva istočasno umivala zobe je bilo praktično neizvedljivo, ker je zraven umivalnika bila že kopalniška kad. 

Tako sva se z bratom večkrat kregala in ja tudi butanje po vratih je bila stalnica. Pri svoji hiši pa sem že prej vedela, da kopalniški bloki morajo biti veliki, še prej predenj sem sploh pomislila, kakšne barve in oblike naj bo. Tako sem želela, da je naša kopalnica velika v katero se lahko montirajo veliki kopalniški bloki, z veliko predalov. Imela sem točno vse naštudirano. Želela sem si, da ima vsak od družinskih članov naj manj 3 velike predale in da se ti predali ne mešajo med seboj. 

To da imajo kopalniški bloki polno majhnih predalčkov je največja napaka, ker ti predali so non stop polni v njih pa sama šara in nič uporabnega, po navadi sploh ne vemo, kaj imamo v njih. Pa še ene stvari sem se zavedala, da mora vsak imel tudi svojo poličko, kamor bo odlagal svojo kozmetiko. 

Kopalnica naj bi bila prostor za sprostitev in nikakor ne za živčne trenutke in kaj v kopalnici te lahko naredi še kako živčnega, seveda majhni kopalniški bloki, ko ti vsa kozmetika pada na tla ali pa v umivalnik. Mi danes imamo velik umivalnik, celotni kopalniški blok pa sega po celi eni steni kopalnice in to je to. Nikar naj ne bodo vaši kopalniški bloki majhni, ker vam bo žal.

Polaganje parketa, domači ali plačani delavci

Večkrat, ko smo kaj delali, smo skušali priti skozi ceneje tako, da smo imeli domače delavce, potem pa smo na koncu ugotovili, da je bilo toliko majhnih stroškov, da bi bilo boljše vzeti plačane delavce. Tako smo imeli v načrtu polaganje parketa in sama sem že imela preko glave, da delavce neprestano sprašujem, če kaj pomagam, da jim kuham 5 obrokov na dan, da jim strežem pijačo, enostavno se mi to ni ljubilo več. Želela sem si, da bi polaganje parketa delali plačani delavci, ki jih ne bi rabila streči, ampak bi jih na koncu dela le plačala.

Moji starši kot vedno so komplicirali, da imam preveč denarja, da sem preveč lena, ker ne morem kuhati in pomagati. Jaz pa sem gledala z drugega zornega kota, ko sme seštela vse obroke in pijačo, ki so jo spili precej, sem imela kar veliko stroškov, pa še svoj dopust sem koristila, ker sem morala biti doma. Tako sem si res želela polaganje parketa narediti tako, da delavce plačam. Seveda sem se skregala z starši a sem vseeno naredila po svoje in ni mi niti malo žal, kajti polaganje parketa je delal en prijazen gospod, čisto ne konflikten in lahko sem hodila v službo, ker se je prilagodil meni. 

Tako sem ga na koncu res plačala, a povem vam, da me polaganje parketa ni prišlo nič dražje, kot tista hrana in pijača, ki se jo zapravila za prejšnje delavce. Sedaj to vem in nihče več me ne prepriča, da imam domače delavce, prvo zato ker sem ženska in ne bom več počela težkih del, drugič pa zaradi drage hrane in pijače.

Mene je polaganje parketa kar se tiče dela prišlo malo, kar pa pravijo moji starši pa gre v eno uho noter in v drugo ven, glavno je, da imam jaz še svoje ne koriščene dneve dopusta, ki jih ne bi imela, če bi polaganje parketa delala z domačimi delavci.

Frizerka z srcem in karpalni kanal

Kako te včasih življenje preseneti, ko enostavno ne pričakuješ in ti prekriža še tako velike načrte. Meni je prekrižal načrte karpalni kanal, ko sem si najmanj pričakovala. Namreč bila sem frizerka z srcem in dušo. Zaposlena sem bila v manjšem frizerskem salonu, ki je bil kar znan in stranke so bile zelo zadovoljne. Že od nekdaj sem si želela svoj frizerski salon, vendar nisem imela finančne podpore.

Ko sem že nekaj let delala za ta frizerski salon, pa se je pokazala priložnost, da to željo uresničim in odprla sem svoj lastni frizerski salon. Kmalu zatem pa so se začele težave z levo roko, mravljinci, zbadanje, bolečine in na koncu izvid karpalni kanal, za katerega bo potrebni operacijski poseg.

Takrat sem se spraševala, kako bom naprej, zakaj se je to zgodilo ravno meni, sedaj ko sem zaživela svoje sanje. Ker enostavno nisem želela prenehati z delom, sem zaposlila eno osebo več, da sem sama delala le štiri ure. Vzela sem si čas za svoje zveste stranke, ki so k meni prihajale še od prejšnjega salona in kako bi jih pustila na cedilu, vendar h krati sem se zavedala, da karpalni kanal mačja šala in marsikdaj me je bolečina v roki zbudila tudi ponoči.

Po priporočilu zdravnika sem začela nositi opornico, dokler se nisem dogovorila za operativni poseg. Priznam, da sem na veliko odnašala z tem, ker sem še kar upala, da bo bolečina prenehala in da bo dovolj le opornica. Pa žal ni bilo tako, karpalni kanal je ostal in potrebna je bila operacija. Takrat sem morala opustiti moje delo in ga prepustiti mojim zaposlenim. Ker sem imela resnično dober kader, me tega ni bilo strah, le žalostna sem bila, da ne morem delati z njimi in opravljati svojega lastnega salona. Potrebno je bilo rešiti karpalni kanal, to sem vedela, če sem hotela še naprej biti frizerka.…

Pri zrelejših letih je električno kolo še kako priporočljivo

Ne, ne boste leni, če si boste pri starejših letih privoščili električno kolo, le poskrbeli boste za svoje zdravje in jaz vam lahko samo čestitam za ta korak. Poznam starejšega moškega, ki je vedno skrbel za svoje telo, potem pa se je preselil živet na en hrib in kar naenkrat ni več skrbel za sovje telo, ker so leta naredila svoje. Imel je rad kolesarjenje in v dolini, kjer je prej živel je to bilo enostavno, sedaj pa, ko živi na bregu, mu to predstavlja velik napor. Lahko se je spustiti v dolino, a kaj ko je moral priti domov, tega klanca z kolesom ni zmogel.

Po nekem določenem času, pa jaz tega gospoda vidim, kako kolesari po našem kraju. Ker sva se poznala, se je ustavil in poklepetal z menoj, jaz pa sem bila presenečena, da spet kolesari, potem pa mi je povedal, da je to električno kolo, ker ni mogel pozabiti kolesarjenja in tako se je odločil, da si kupi električno kolo, katero mu pomaga pri klančinah. Bila sem tako presenečena, da sem mu kar čestitala, ker mi je bilo še kako všeč, da je gospod vzel stvari v svoje roke in rešil kar ga je težilo in tako spet skrbi za svoje telo.

Prav lepo ga je videti, kako po ravnem kolesari z užitkom in kasneje kako se pelje prosti domu v klanec čisto preprosto in enostavno, ker mu električno kolo pomaga, da pride do svojega doma.

Tako se dela ljudje, rešitve je potrebno iskati, ne pa obupati, ta gospod mi je dal misliti, da nikoli ni toliko preprek, da jih ne bi mogli prestopiti in rešiti. Njemu je električno kolo ponovno omogočilo uživanje v kolesarjenju, ko je že mislil, da nikoli več ne bo kolesaril in se s tem že skoraj sprijaznil, ker pa je bil vedno človek besede, je rešitev, kot je električno kolo zanj, bila čisto pričakovana.

Športni duh in priprave športnikov

Sama skrbno gledam, kje po Sloveniji se bodo odvijali kašni športni dogodki, ker se mi zdi ,da lahko toliko dajo meni in mojim otrokom, to je ta adrenalin, če si otroci lahko ogledajo priprave športnikov, vidijo koliko je potrebno truda, da postaneš vrhunski športnik, kako trenirajo, kakšno življenje živijo.

Tako večkrat vikende preživimo na tekmah, še raje pa si ogledamo priprave športnikov, ker je manj gneče in si lahko od bližje ogledamo vse skupaj. Tokrat smo si ogledali priprave športnikov na Pokljuki, kjer bo potekalo tekmovanje biatlona. 

Odpravili smo se že zgodaj zjutraj, sicer je bilo kar veliko megle in sva se z možem bala, da bomo imeli slabo vreme, vendar se je na koncu izkazalo, da smo naredili prav, ker je celo posijalo sonce. Vreme nas redkokdaj ustavi, saj bi tako pogosto ostajali doma, jaz pravim, da je to izgovor, če začneš zjutraj pred odhodom panično gledati v nebo. Enostavno greš, če  veš da ni ravno napovedano močno neurje.

Ko smo se že bližali Pokljuki smo začutili ta športni adrenalin, mene osebno to takoj zadane in potem začne uživati na polno, od daleč smo že videli priprave športnikov in komaj smo čakali, da pridemo bližje in si to vse ogledamo. Pri teh dogodkih je tako lepo, ker imaš možnost poklepetati tudi z kakšnim športnikom in ni lepšega veselja v očeh otroka, ko da kakšen športnik ogovori.

Sama se po navadi prepustim toku, priprave športnikov je dogodek, kjer si vzameš čas, opazuješ športnike, opazuješ naravo, stezo, poti, igrišče na katerih tekmujejo in se sedaj pripravljajo, da bodo na dan tekme čim boljši. Ta športni duh pa je najlepši, ki te drži še naslednji dan in ti daje motivacijo, da bi tudi ti nekaj naredil. Moji otroci priprave športnikov zelo radi gledajo, kajti dobijo tisto motivacijo, tista lenoba in tečnost doma je pozabljena, so polni veselja in sreče.

 …

Praline vam pričarajo tisti sladki grižljaj

Dokler se nisem poglobila v praline, sploh nisem vedela katera sladica je to, ko pa sem za njih izvedela, bi jih delala vsak dan, tako zelo jih imam rada. Okusi ki jih lahko narediš so res pestri, vsi so skoraj obliti z čokolado, vsebina njih pa je raznolika, lahko so:

  • Z marcipanom,
  • limete,
  • z jagodo,
  • kokosove,
  • kostanjeve,
  • rumove……

Res je velika izbira in ni jih težko narediti. Jaz imam najraje jagodne in so LCHF, ker uporabim čokolado, ki ne vsebuje sladkorja:

  • 400g jagod,
  • 120 g kokosove moke,
  • 200 g temne čokolade brez sladkorja,
  • Drobne perlice za posip.

Tako praline z jagodami naredimo tako, da jagode zmeljemo v gladko zmes, potem dodamo kokosovo moko, da dobimo tršo maso, katero damo ta 1 uro v hladilnik, tako da je masa trdna, potem oblikujemo praline v kroglice in kasneje polijemo z stopljeno čokolado. Kako je to dobro in če ste na LCHF prehrani si jih lahko privoščite. Ker imam sama to prehrano si jih privoščim vsak teden enkrat, ker mi dajejo motivacijo za naprej, praline iz jagod so mi najboljše imate pa veliko izbiro in lahko pripravite več okusov. Probajte enkrat in ko boste videli, kako preprosto se praline naredijo vas bodo osvojili in lahko jih naredite, če imate nepričakovan obisk, kar v času obiska, le za kratek čas greste v kuhinjo, ko vaš mož udari kakšno resno debato z gosti.

Vsi bodo veseli, ko bodo videli praline na mizi in vsak bo probal saj enega, le na sestavine pazite, da jih imate vedno na zalogi in stvar je rešena, ker priprava je resnično hitra.

Jaz vedno ko vidim praline dobim nasmešek na obrazu, posebej zato ker nikoli ne vem, kaj bom okusila, ko bom zagrizla v njih, to presenečenje ti vedno pričara nasmešek na obraz in dovoliš si prebuditi svoje brbončice, praline so res super sladica. 

Toplotna črpalka v poenostavljeni hipotezi

V preteklih sedemdesetih letih je znanost delovanja toplotnih naprav bistveno napredovala, predvsem toplotna črpalka je dobila svoj pomen v varčnemu, učinkovitemu in ekološkemu ogrevanju.  Pred tem, so se znanstveniki leta in leta ukvarjali s pretvorbo naravnega vira v vir toplote, ki bi bil funkcionalen v namen prijetnega bivanja.

Ampak kaj sploh toplotna črpalka je?

Če poenostavimo, deluje toplotna črpalka obratno kot hladilnik, če ga obrnemo narobe. Hladilnik ima glavno funkcijo da preko kondenzatorja, ki uporablja električno energijo, s pomočjo bakrenih cevk, napolnjenih s freonom, hladi notranjost hladilnika, toplotna črpalka pa ravno v obratni smeri, dovajano energijo pretvori v toploto, ki jo oddaja v prostor. Enostavneje skoraj ne gre povedati, ker dejansko toplotna črpalka ni samo pečica, temveč celotni mehanizem, ki smiselno izkorišča naravne vire v namen oddajanja toplote, to je ogrevanje in hlajenje prostorov, sanitarne vode v domovih.

Največja težava ob razvoju proizvajanja toplote, je toplotna črpalka povzročila ravno v točki, kako oddajati toploto. Osnova za razvoj so bili naravni viri energije, zrak, sonce, voda in zemlja, kot osnovno gorivo za koncept toplotne črpalke, zato je tudi razvoj bil dolgotrajnejši z daljšimi časovnimi obdobji, ko je vse skupaj tako rekoč stalo, saj ideja, da bi toplotna črpalka dejansko skrbela za ogrevanje, nekako ni bila dodobra izpiljena. Zato razvoj toplotnih črpalk sega kar lepo dobo v preteklost.

 Da se je usposobilo s štirimi komponentami, ki so osnova, da toplotna črpalka sploh deluje, z uparjalnikom, kompresorjem, kondenzatorjem in dušilnikom zaporedno vezati v pravo formacijo s pričakovanim rezultatom, je minilo kar 150 let razvoja. Fiziki, mehaniki, elektrotehniki so se ukvarjali leta s temi parametri in postavitvami vezij, napeljevanjem cevi in še več drugih dodatkov, da je oživela ideja o izkoristku naravnih virov v namen ogrevanja, toplotna črpalka pa sinonim za varčnost in prihranek, obenem pa ekološko dovršen sistem, ki je nežen tudi do narave.

 

Letos bo na mojem vrtu lavanda

Vsako leto sem se matrala z rožami na mojem vrtu in sadila raznovrstne rože, da bi moj vrt izgledal božansko, vendar nisem imela sreče, letos pa bo moj vrt krasila lavanda in nič drugega, kajti druge rože pri meni ne uspevajo, ali dobijo kakšno bolezen ali jih pojedo voluharji in tako naprej.

Je pa že dolgo pri meni ena lavanda, ki lepo uspeva in ravno zato sem se odločila, da se ne bom več matrala z drugimi rožami, če pa se vidi, kako lepo uspeva lavanda, zakaj bi se potem matrala.

In res sem se tako odločila, da sem v mesecu maju šla po sadike lavande, kupila sem jih ogromno, vse skupaj jih je bilo okoli 25 komadov, ker sem res želela, da se lavanda vidi. 

Kako sem jaz uživala, potem ko so moje rože začele rasti in sem videla, da bodo prav lepo cvetele, končno sem dobila svojo rožo in tisto poletje je moj vrt bil prekrasen, vsak ki je prišel na obisk se je čudil. Tako sem spoznala, da je moja roža lavanda in nobena druga. Od tega leta naprej se ne trudim več in sadim še samo to in nič drugega. 

Moj mož se včasih malo poheca in reče, da pri nas ne znamo sadiki drugih rož in da mrčesa okoli naše hiše sigurno ni. Jaz pa vsako jutro uživam ob kavici in ob lepem pogledu na vrt, ki mi polepša dan. 

Ljudje včasih preveč rinemo z glavo skozi zid, včasih se moramo ustaviti in se malo ozreti na okoli in lažje nam bo življenje teklo, ker nam dogodki in okolica marsikaj pove, le ne vidimo tega. Tako je bila meni namenjena lavanda in ne druge rože, saj mi je prva sadika levande neverjetno lepo uspevala, z drugimi rožami pa nisem in nisem imela sreče. Hvala bogu pa sem to spoznala in se nehala truditi z njimi. 

Nespresso kavni aparat nama krajša skupni čas

Moja mama nikoli ni bila klasična mama, vedno je naredila ogromno stvari in nikoli ni jamrala, da ne zmore. Rada pa se je usedla in si vzela čas za kavo pri meni, ker sem imela Nespresso kavni aparat in ta kava ji je bila zelo všeč. Prav vedno, ko je prišla skozi vrata, je že govorila, naj  pripravim njeno kavo, to je bil najin ritual in uživala sem v tem. 

Včasih sva se znali pogovarjati o kavi kar nekaj časa, skupaj sva pregledali katalog kapsul in ko sem jih jaz nabavila kapsule za Nespresso kavni aparat, sem jo poklicala, da sva novi okus kave probale skupaj. 

Kajti rizično je pripraviti nov okus kave iz Nespresso aparata, ker ne veš, če ti bo ravno všeč. Tako sva s tem, da sva skupaj probale prihranile eno kapsulo, ker sva eno kavo okušale skupaj. Cenila sem ta čas z mamo in se mi zdi, da so to dogodki, ki se jih zapomniš za vedno, posebej, če se vse odvija spontano, polno smeha in sproščeno. Vedno sva se znale zabavati in smejati skupaj, nisva bile te vrste mama in hči, ki sva opravljale in iskale napake, tudi ona nikoli ni grajala mojih otrok in moža, tudi stanovanje jo ni zanimalo v kakšnem stanju je, prej je šla do Nespresso aparata in začela uživati v svoji kavici.

Takšne mame so redke in srečna sem, da jo imam, sama sem družinski človek in družinske vezi mi pomenijo ogromno, če bi se skregala z starši, bi me to uničilo, zato tale ideja Nespresso aparat in okušanje novih kapsul sploh ni slaba, prišla je čisto spontano, danes pa naju združuje in hvaležna sem za to. Edino jaz imam Nespresso aparat v družini in tako marsikdo pride in si želi mojo kavo probati, tako da turška kava je v moji hiši že zgodovina.