Frizerka z srcem in karpalni kanal

Kako te včasih življenje preseneti, ko enostavno ne pričakuješ in ti prekriža še tako velike načrte. Meni je prekrižal načrte karpalni kanal, ko sem si najmanj pričakovala. Namreč bila sem frizerka z srcem in dušo. Zaposlena sem bila v manjšem frizerskem salonu, ki je bil kar znan in stranke so bile zelo zadovoljne. Že od nekdaj sem si želela svoj frizerski salon, vendar nisem imela finančne podpore.

Ko sem že nekaj let delala za ta frizerski salon, pa se je pokazala priložnost, da to željo uresničim in odprla sem svoj lastni frizerski salon. Kmalu zatem pa so se začele težave z levo roko, mravljinci, zbadanje, bolečine in na koncu izvid karpalni kanal, za katerega bo potrebni operacijski poseg.

Takrat sem se spraševala, kako bom naprej, zakaj se je to zgodilo ravno meni, sedaj ko sem zaživela svoje sanje. Ker enostavno nisem želela prenehati z delom, sem zaposlila eno osebo več, da sem sama delala le štiri ure. Vzela sem si čas za svoje zveste stranke, ki so k meni prihajale še od prejšnjega salona in kako bi jih pustila na cedilu, vendar h krati sem se zavedala, da karpalni kanal mačja šala in marsikdaj me je bolečina v roki zbudila tudi ponoči.

Po priporočilu zdravnika sem začela nositi opornico, dokler se nisem dogovorila za operativni poseg. Priznam, da sem na veliko odnašala z tem, ker sem še kar upala, da bo bolečina prenehala in da bo dovolj le opornica. Pa žal ni bilo tako, karpalni kanal je ostal in potrebna je bila operacija. Takrat sem morala opustiti moje delo in ga prepustiti mojim zaposlenim. Ker sem imela resnično dober kader, me tega ni bilo strah, le žalostna sem bila, da ne morem delati z njimi in opravljati svojega lastnega salona. Potrebno je bilo rešiti karpalni kanal, to sem vedela, če sem hotela še naprej biti frizerka.…

Pri zrelejših letih je električno kolo še kako priporočljivo

Ne, ne boste leni, če si boste pri starejših letih privoščili električno kolo, le poskrbeli boste za svoje zdravje in jaz vam lahko samo čestitam za ta korak. Poznam starejšega moškega, ki je vedno skrbel za svoje telo, potem pa se je preselil živet na en hrib in kar naenkrat ni več skrbel za sovje telo, ker so leta naredila svoje. Imel je rad kolesarjenje in v dolini, kjer je prej živel je to bilo enostavno, sedaj pa, ko živi na bregu, mu to predstavlja velik napor. Lahko se je spustiti v dolino, a kaj ko je moral priti domov, tega klanca z kolesom ni zmogel.

Po nekem določenem času, pa jaz tega gospoda vidim, kako kolesari po našem kraju. Ker sva se poznala, se je ustavil in poklepetal z menoj, jaz pa sem bila presenečena, da spet kolesari, potem pa mi je povedal, da je to električno kolo, ker ni mogel pozabiti kolesarjenja in tako se je odločil, da si kupi električno kolo, katero mu pomaga pri klančinah. Bila sem tako presenečena, da sem mu kar čestitala, ker mi je bilo še kako všeč, da je gospod vzel stvari v svoje roke in rešil kar ga je težilo in tako spet skrbi za svoje telo.

Prav lepo ga je videti, kako po ravnem kolesari z užitkom in kasneje kako se pelje prosti domu v klanec čisto preprosto in enostavno, ker mu električno kolo pomaga, da pride do svojega doma.

Tako se dela ljudje, rešitve je potrebno iskati, ne pa obupati, ta gospod mi je dal misliti, da nikoli ni toliko preprek, da jih ne bi mogli prestopiti in rešiti. Njemu je električno kolo ponovno omogočilo uživanje v kolesarjenju, ko je že mislil, da nikoli več ne bo kolesaril in se s tem že skoraj sprijaznil, ker pa je bil vedno človek besede, je rešitev, kot je električno kolo zanj, bila čisto pričakovana. …

Športni duh in priprave športnikov

Sama skrbno gledam, kje po Sloveniji se bodo odvijali kašni športni dogodki, ker se mi zdi ,da lahko toliko dajo meni in mojim otrokom, to je ta adrenalin, če si otroci lahko ogledajo priprave športnikov, vidijo koliko je potrebno truda, da postaneš vrhunski športnik, kako trenirajo, kakšno življenje živijo.

Tako večkrat vikende preživimo na tekmah, še raje pa si ogledamo priprave športnikov, ker je manj gneče in si lahko od bližje ogledamo vse skupaj. Tokrat smo si ogledali priprave športnikov na Pokljuki, kjer bo potekalo tekmovanje biatlona. 

Odpravili smo se že zgodaj zjutraj, sicer je bilo kar veliko megle in sva se z možem bala, da bomo imeli slabo vreme, vendar se je na koncu izkazalo, da smo naredili prav, ker je celo posijalo sonce. Vreme nas redkokdaj ustavi, saj bi tako pogosto ostajali doma, jaz pravim, da je to izgovor, če začneš zjutraj pred odhodom panično gledati v nebo. Enostavno greš, če  veš da ni ravno napovedano močno neurje.

Ko smo se že bližali Pokljuki smo začutili ta športni adrenalin, mene osebno to takoj zadane in potem začne uživati na polno, od daleč smo že videli priprave športnikov in komaj smo čakali, da pridemo bližje in si to vse ogledamo. Pri teh dogodkih je tako lepo, ker imaš možnost poklepetati tudi z kakšnim športnikom in ni lepšega veselja v očeh otroka, ko da kakšen športnik ogovori.

Sama se po navadi prepustim toku, priprave športnikov je dogodek, kjer si vzameš čas, opazuješ športnike, opazuješ naravo, stezo, poti, igrišče na katerih tekmujejo in se sedaj pripravljajo, da bodo na dan tekme čim boljši. Ta športni duh pa je najlepši, ki te drži še naslednji dan in ti daje motivacijo, da bi tudi ti nekaj naredil. Moji otroci priprave športnikov zelo radi gledajo, kajti dobijo tisto motivacijo, tista lenoba in tečnost doma je pozabljena, so polni veselja in sreče.

 …

Praline vam pričarajo tisti sladki grižljaj

Dokler se nisem poglobila v praline, sploh nisem vedela katera sladica je to, ko pa sem za njih izvedela, bi jih delala vsak dan, tako zelo jih imam rada. Okusi ki jih lahko narediš so res pestri, vsi so skoraj obliti z čokolado, vsebina njih pa je raznolika, lahko so:

  • Z marcipanom,
  • limete,
  • z jagodo,
  • kokosove,
  • kostanjeve,
  • rumove……

Res je velika izbira in ni jih težko narediti. Jaz imam najraje jagodne in so LCHF, ker uporabim čokolado, ki ne vsebuje sladkorja:

  • 400g jagod,
  • 120 g kokosove moke,
  • 200 g temne čokolade brez sladkorja,
  • Drobne perlice za posip.

Tako praline z jagodami naredimo tako, da jagode zmeljemo v gladko zmes, potem dodamo kokosovo moko, da dobimo tršo maso, katero damo ta 1 uro v hladilnik, tako da je masa trdna, potem oblikujemo praline v kroglice in kasneje polijemo z stopljeno čokolado. Kako je to dobro in če ste na LCHF prehrani si jih lahko privoščite. Ker imam sama to prehrano si jih privoščim vsak teden enkrat, ker mi dajejo motivacijo za naprej, praline iz jagod so mi najboljše imate pa veliko izbiro in lahko pripravite več okusov. Probajte enkrat in ko boste videli, kako preprosto se praline naredijo vas bodo osvojili in lahko jih naredite, če imate nepričakovan obisk, kar v času obiska, le za kratek čas greste v kuhinjo, ko vaš mož udari kakšno resno debato z gosti.

Vsi bodo veseli, ko bodo videli praline na mizi in vsak bo probal saj enega, le na sestavine pazite, da jih imate vedno na zalogi in stvar je rešena, ker priprava je resnično hitra.

Jaz vedno ko vidim praline dobim nasmešek na obrazu, posebej zato ker nikoli ne vem, kaj bom okusila, ko bom zagrizla v njih, to presenečenje ti vedno pričara nasmešek na obraz in dovoliš si prebuditi svoje brbončice, praline so res super sladica. …

Toplotna črpalka v poenostavljeni hipotezi

V preteklih sedemdesetih letih je znanost delovanja toplotnih naprav bistveno napredovala, predvsem toplotna črpalka je dobila svoj pomen v varčnemu, učinkovitemu in ekološkemu ogrevanju.  Pred tem, so se znanstveniki leta in leta ukvarjali s pretvorbo naravnega vira v vir toplote, ki bi bil funkcionalen v namen prijetnega bivanja.

Ampak kaj sploh toplotna črpalka je?

Če poenostavimo, deluje toplotna črpalka obratno kot hladilnik, če ga obrnemo narobe. Hladilnik ima glavno funkcijo da preko kondenzatorja, ki uporablja električno energijo, s pomočjo bakrenih cevk, napolnjenih s freonom, hladi notranjost hladilnika, toplotna črpalka pa ravno v obratni smeri, dovajano energijo pretvori v toploto, ki jo oddaja v prostor. Enostavneje skoraj ne gre povedati, ker dejansko toplotna črpalka ni samo pečica, temveč celotni mehanizem, ki smiselno izkorišča naravne vire v namen oddajanja toplote, to je ogrevanje in hlajenje prostorov, sanitarne vode v domovih.

Največja težava ob razvoju proizvajanja toplote, je toplotna črpalka povzročila ravno v točki, kako oddajati toploto. Osnova za razvoj so bili naravni viri energije, zrak, sonce, voda in zemlja, kot osnovno gorivo za koncept toplotne črpalke, zato je tudi razvoj bil dolgotrajnejši z daljšimi časovnimi obdobji, ko je vse skupaj tako rekoč stalo, saj ideja, da bi toplotna črpalka dejansko skrbela za ogrevanje, nekako ni bila dodobra izpiljena. Zato razvoj toplotnih črpalk sega kar lepo dobo v preteklost.

 Da se je usposobilo s štirimi komponentami, ki so osnova, da toplotna črpalka sploh deluje, z uparjalnikom, kompresorjem, kondenzatorjem in dušilnikom zaporedno vezati v pravo formacijo s pričakovanim rezultatom, je minilo kar 150 let razvoja. Fiziki, mehaniki, elektrotehniki so se ukvarjali leta s temi parametri in postavitvami vezij, napeljevanjem cevi in še več drugih dodatkov, da je oživela ideja o izkoristku naravnih virov v namen ogrevanja, toplotna črpalka pa sinonim za varčnost in prihranek, obenem pa ekološko dovršen sistem, ki je nežen tudi do narave.

 

Letos bo na mojem vrtu lavanda

Vsako leto sem se matrala z rožami na mojem vrtu in sadila raznovrstne rože, da bi moj vrt izgledal božansko, vendar nisem imela sreče, letos pa bo moj vrt krasila lavanda in nič drugega, kajti druge rože pri meni ne uspevajo, ali dobijo kakšno bolezen ali jih pojedo voluharji in tako naprej.

Je pa že dolgo pri meni ena lavanda, ki lepo uspeva in ravno zato sem se odločila, da se ne bom več matrala z drugimi rožami, če pa se vidi, kako lepo uspeva lavanda, zakaj bi se potem matrala.

In res sem se tako odločila, da sem v mesecu maju šla po sadike lavande, kupila sem jih ogromno, vse skupaj jih je bilo okoli 25 komadov, ker sem res želela, da se lavanda vidi. 

Kako sem jaz uživala, potem ko so moje rože začele rasti in sem videla, da bodo prav lepo cvetele, končno sem dobila svojo rožo in tisto poletje je moj vrt bil prekrasen, vsak ki je prišel na obisk se je čudil. Tako sem spoznala, da je moja roža lavanda in nobena druga. Od tega leta naprej se ne trudim več in sadim še samo to in nič drugega. 

Moj mož se včasih malo poheca in reče, da pri nas ne znamo sadiki drugih rož in da mrčesa okoli naše hiše sigurno ni. Jaz pa vsako jutro uživam ob kavici in ob lepem pogledu na vrt, ki mi polepša dan. 

Ljudje včasih preveč rinemo z glavo skozi zid, včasih se moramo ustaviti in se malo ozreti na okoli in lažje nam bo življenje teklo, ker nam dogodki in okolica marsikaj pove, le ne vidimo tega. Tako je bila meni namenjena lavanda in ne druge rože, saj mi je prva sadika levande neverjetno lepo uspevala, z drugimi rožami pa nisem in nisem imela sreče. Hvala bogu pa sem to spoznala in se nehala truditi z njimi. …

Nespresso kavni aparat nama krajša skupni čas

Moja mama nikoli ni bila klasična mama, vedno je naredila ogromno stvari in nikoli ni jamrala, da ne zmore. Rada pa se je usedla in si vzela čas za kavo pri meni, ker sem imela Nespresso kavni aparat in ta kava ji je bila zelo všeč. Prav vedno, ko je prišla skozi vrata, je že govorila, naj  pripravim njeno kavo, to je bil najin ritual in uživala sem v tem. 

Včasih sva se znali pogovarjati o kavi kar nekaj časa, skupaj sva pregledali katalog kapsul in ko sem jih jaz nabavila kapsule za Nespresso kavni aparat, sem jo poklicala, da sva novi okus kave probale skupaj. 

Kajti rizično je pripraviti nov okus kave iz Nespresso aparata, ker ne veš, če ti bo ravno všeč. Tako sva s tem, da sva skupaj probale prihranile eno kapsulo, ker sva eno kavo okušale skupaj. Cenila sem ta čas z mamo in se mi zdi, da so to dogodki, ki se jih zapomniš za vedno, posebej, če se vse odvija spontano, polno smeha in sproščeno. Vedno sva se znale zabavati in smejati skupaj, nisva bile te vrste mama in hči, ki sva opravljale in iskale napake, tudi ona nikoli ni grajala mojih otrok in moža, tudi stanovanje jo ni zanimalo v kakšnem stanju je, prej je šla do Nespresso aparata in začela uživati v svoji kavici.

Takšne mame so redke in srečna sem, da jo imam, sama sem družinski človek in družinske vezi mi pomenijo ogromno, če bi se skregala z starši, bi me to uničilo, zato tale ideja Nespresso aparat in okušanje novih kapsul sploh ni slaba, prišla je čisto spontano, danes pa naju združuje in hvaležna sem za to. Edino jaz imam Nespresso aparat v družini in tako marsikdo pride in si želi mojo kavo probati, tako da turška kava je v moji hiši že zgodovina. …

Parenzana je bil najin prvi skupni dopust

Saj veste kako je, ko z partnerjem izbirata prvi letni dopust, težko ga je izbrati, še posebej če nista dolgo skupaj, ker še ne poznata okusov obeh. Pri nama je bilo znano edino to, da sva oba adrenalinsko usmerjena in tako je padla parenzana. Sprva sploh nisva vedela, kako to poteka potem pa sva se lepo vse pozanimala, ker sva bolj adrenalinske narave, sva se seveda odločila da bo najina parenzana 5 dni. Priznam, da je mene bilo kar malo strah, kako bom to zmogla, ker sem prvo pomislila, da me že po eni dvourni vožnji boli rit. 

No, vseeno je bil to najin dopust. Vse sva uredila kot je bilo napisano in potrebno, se pravilno opremila, pogledala vremensko sliko in se podala na pot. Še danes vem, kako sem uživala v vožnji, kako sem se počutila da živim, da diham, najlepše pa mi je bilo ker sva to čutila oba. Obema je bila to nepozabna izkušnja in obema je danes cilj, da ko bodo najini otroci zrasli to doživijo.

Kajti parenzana je res kolesarsko doživetje v katerem uživaš in ne čutiš nobene bolečine, tako doživiš ogromno, ljudje te lepo sprejmejo, vidiš ogromno zgodovine, potegne te nazaj v življenje in prepustiš se lepotam kolesarske poti, ki jo parenzana nudi. 

Priznam, da je 5 dni dolgih, vendar nama je minilo kot da bi kolesarila 1 dan. Vreme nama je bilo naklonjeno, prav tako sva imela lepa prenočišča, hrana je bila dobra, videla sva ogromno znamenitosti, ki jih parenzana ponuja z svojo okolico. Ne potrebujete se obremenjevati kje boste spali in jedli, kajti kolesarska pot poskrbi za vse to, vi pa enostavno v naravi uživate in se prepustite lepotam naravam. Kako drugače je kolesariti, če lahko samo uživaš in se ne obremenjuješ z ničemer, prav to pa vam da parenzana in še in še lepih spominov in pripetljajev.…

Svoje pergole ne dam

Že takrat, ko sem sanjala o hiši, sem vedela, da ne bo brez pergole, ker čas, ki ga bom posvetila pod pergolo bo čas za mojo družino, namreč družina mi pomeni vse na svetu in rada bi preživela večina časa z njo. Saj veste, kako pravijo 18 poletij imate z svojim otrokom, malo ne in kdo si ne bi želel prelepe pergole, kjer bi lahko poletje preživljal z svojimi otroci.

Načrt hiše in okolice je bil narejen tako, da smo točno vedeli, kje bo kaj stalo, tako pergole nismo pozabili, včasih se z možem pošaliva in rečeva, da sva hišo gradila zaradi pergole. Obema je zelo všeč narava in tako sva vedela, da potrebujemo zunanji prostor, ker bova v večini časa, ko bova doma preživljala zunaj, zunaj bova jedla, pila kavo, brala knjige, se igrala z otroci, meditirala, telovadila. 

Da pa je resnično bil prostor za vse to je pergola že v načrtu morala izgledati velika. Ne boste verjeli, ampak včasih se mi zdi, da sva se ukvarjala več z pergolo kot z izgledom hiše.

Ampak danes te pergole ne dava. Tako je nastala največja v našem kraju, ki izstopa po velikosti in urejenosti in vsak, ki se pripelje k nama je resnično presenečen. Midva pa se zavedava, da takšne pergole nima vsak in to tudi ceniva. Pod njo vidite vse, mize, stole, kuhalni kotiček, ležalnik, bazenček, športne rekvizite, vse kar sva si želela. Ker pa se še kako zavedava, da bi se pozimi stvari uničevale in da najine pergole ne dava, sva poskrbela, da se pozimi pergola zapre. Tako lahko tudi pozimi posediva in potelovadiva v njej. To je najin najlepši prostor in ker sva prišla do sanjske pergole, sva si uresničila svoje sanje, ki jih sedaj živiva. Srečna sva, kar imava in lahko živiva za prihodnost.…

Sladkorna bolezen tipa 2

Do nekdaj sploh nisem vedela, da obstaja sladkorna bolezen tipa 1 in tipa 2. Ko pa sem se začela slabo počutit in prebirat o simptomih, sem videla da nekaj ni uredu.

Neprestano sem:

  • Bila utrujena
  • Neprestano sem bila žejna in lačna
  • Hodila sem na wc
  • Začela sem hujšati, čeprav me je skoz napadla lakota
  • Začela me je srbeti koža in srbela so me dlani in podplati

KO sem prebrala, da ima iste simptome sladkorna bolezen, sem bila zgrožena, kaj jaz bom sedaj imela to bolezen. Ker sem bila tako šokirana, sem poklicala osebnega zdravnika, če lahko naredim teste.

Ko sem naredila teste, so žal pokazali, da je sladkorna bolezen.

Ker sem človek, ki se ne pusti, sem vedela, da mi zvoni ura in da se moram spraviti v red, vedela sem da bom z redno telesno dejavnostjo, dobila več vitalnosti, več energije, nižji krvni sladkor, s tem bom poskrbela za prožnejše mišice, kosti in sklepe in dobila na samozavesti, kar me bo pripeljalo do nižje telesne teže. Zavedala sem se, da je sladkorna bolezen prišla, ker sem bila sama kriva. Tri ljuba leta, nisem zase naredila popolnoma nič, enostavno sem se redila, pila kave in jedla sladkarije. Pa naj mi še kdo reče, katero telo bi to zdžalo, nobeno.

Tako sem telovadila, telovadila in telovadila, jedla zdravo, si naredila jedilnike in nisem odstopala, bila sem trdna kot kamen, da bo sladkorna bolezen zapustila moje telo in da se ne dam.

Točno sem vedela, kdaj sladkorna bolezen zapušča moje telo, enostavno se nisem več zavedala, kako se človek lahko dobro počuti, kako je lahko telo lahko, kako je ko ti nič ni težko, ja to je ko si zdrav in te ni napadla sladkorna bolezen, to je bila zame zmaga. 

Premagala sem jo to  zahrbtno bolezen in ne bom si več dovolila, da dobi moje telo, telo je moje in jaz odločam.…