S savnami sem se prvič srečala na dopustu, ko sva z možem obiskala termalni center za podaljšan vikend. Čeprav sem že slišala, kako blagodejne naj bi bile, sem imela sprva zadržke. Vročina, potenje, goli ljudje… Ni mi bilo najbolj prijetno. A sem se vseeno opogumila in preizkusila finsko savno.
Najprej sem bila presenečena, kako hitro začne telo reagirati. Po nekaj minutah sem začutila, da se mišice sproščajo, glava se je umirila in dihanje je postalo globlje. Ko sva šla po izhodu iz savne pod mrzel tuš in nato v počivalnico, sem prvič po dolgem času začutila tisti pravi občutek sprostitve, kot da bi se mi misli izklopile in telo samo obstajalo v trenutku.
Od takrat sva infrardeče savne za bolečine v križu vključila v najino rutino. Ne vsak teden, a vsaj enkrat na mesec si privoščiva obisk wellness centra. Preizkusila sva različne vrste – turško parno savno, infrardečo in zeliščno. Vsaka ima svoj učinek. Meni osebno najbolj ustreza infrardeča, saj me pogosto boli križ in mi ta globoka toplota res pomaga sprostiti napetost.
Zanimivo je tudi, kako obisk savne vpliva na spanje. Po večernem savnanju vedno spim globlje in se zbudim bolj spočita. Poleg tega mi savne pomagajo, da se odklopim od vsakodnevnega tempa, si vzamem čas samo zase in preprosto obstajam v tišini, brez telefonov, ekranov in obveznosti.
Zame savne niso le razvajanje, ampak nujen del skrbi zase – fizično in psihično. Ko jih vključim v svoj ritem, opažam več energije, manj napetosti in boljše počutje. In kar je najlepše: to je čas, ki ga delim z bližnjimi, a hkrati tudi sama s sabo.
Sčasoma sem se naučila poslušati svoje telo tudi v savni. Kdaj mi ustreza več toplote, kdaj raje izberem krajše obiske in daljši počitek. Savne so mi pomagale razviti občutek, da ni treba vedno ‘funkcionirati’, da je v redu samo biti. Tisti trenutki tišine, toplega zraka in miru so zame postali eden najlepših načinov sprostitve.…