Ne vem, kaj se je pravzaprav zgodilo, počutil sem se obupno slabo, vse me je bolelo, najbolj pa okoli pasa in hrbet. Tako me je zaskrbelo, da sem obiskal zdravnika in krvna slika ni pokazala nobenega vnetja, napoten sem bil še na slikanje hrbtenice. En dan pa sem srečal znanca, ki je telovadil street workout, nisem mogel verjeti, da sva isti letnik. On je bil videti prav dobro, imel je lepo stavo, njegova koža je žarela od zdravja. Povedal mi je, da vsak dan telovadi street workout, sprva je samo trikrat na teden, potem pa se v dnevih, ko ni telovadil, ni dobro počutil.
Ko sem ga poslušal, sem si prav zaželel, da bi mu rekel, ali se lahko priključim, ker slabšega počutja, kot ga imam sedaj ,ne morem imeti. Tako sem premišljeval, da bi res začel telovaditi street workout, pa naj me do konca zvije, bom, saj vedel pri čem sem. Nisem imel njegove telefonske številke, da bi ga poklical za nasvet, zato sem upal, da ga čim prej spet kje vidim in tako sem ga čez nekaj dni res videl na pošti. Počakal sem ga zunaj in ga vprašal, ali bi mi mogoče lahko pomagal, ker bi tudi sam rad začel telovaditi street workout, v upanju, da reče ja.
Bil je vesel, povedal mi je, kdaj on telovadi, in da lahko bilo kateri dan pridem tja in me bo vse naučil. Seveda sem šel že prvi dan. Po enem tednu sva postala dobra prijatelja. Vem, da se sliši bolj tako, vendar sva se res noro razumela. Tako mi je pomagal, kako poteka street workout, jaz pa sem delal toliko, kot sem zmogel, vedno pa sem se trudil do konca. Najin street workout je postal stalnica, danes imam že 10 kilogramov več in nimam več bolečin, torej je bilo vse zaradi ne gibanja.…