Pred hišo sem imela veliko travnato zelenico, kjer so bila posajena drevesa iz celega sveta. Uživala sem vsak prosti trenutek na svoji zelenici in leseni vrtni stoli so bili postavljeni na več mestih.
Na svoji zelenici sem imela manjše kotičke, ki so imela vsak svoj namen. Eden izmed teh je bil ob zidanem bazenu. Tam sem imela ležalnik in senčnik ter plavala ob jutrih. Tudi vrtni stoli so bli zraven, ker sem zjutraj rada popila kavico ob bazenu, takrat, ko nisem potrebovala v službo. Na drugem delu, kjer so rasla drevesa sem imela kotiček za branje. Ta del je imel razgled nad celotnim mestim. Živela sem namreč na vrhu vzpetine, kjer se je videlo na celotno dolino. Tudi tukaj so bili vrtni stoli, ki so bili oblazinjeni, da je bilo sedenje bolj udobno. Ko sem šla v ta moj kotiček, so vsi vedela, da je to mojih pet minut zame in me niso motili. Potem pa je bil še tukaj večji del, ki pa je bil namenjen za druženje.
Ta del za druženje je imel spodaj tlakovana tla, na njih pa velika lesena miza. Okoli nje so bili leseni vrtni stoli, ki so bili takrat, ko je bila družba tudi obdani z blazinami. Na eno strani tega prostora je bila zgarjena manjša fontana, na drugi strani pa sem si jaz zaželela, da imamo kip boginje. Prijatelji in prijateljice so radi prihajali k meni na druženje. Včasih smo igrali karte, drugič smo pekli na žaru, včasih peli in plesali, pomembno je bilo, da se imamo lepo in se družimo. Moji vrtni stoli so bili vsake toliko let na sveže prebarvani, ker so bili iz lesa. Izdelava teh stolov je bila narejena po meri in je imela retro stil. Tako je zelenica imela prelepo podobo, ki so jo krasili bazen, fontana, kip boginje, rože in zelenje ter drevesa iz celega sveta.…